Meta sprejela omejitve ciljnega oglaševanja

Marca je družba Meta privolila v prenehanje ciljnega oglaševanja na podlagi osebnih podatkov uporabnikov, kar je rezultat poravnave v prelomnem sodnem primeru v Združenem kraljestvu. Tožbo je vložila aktivistka za človekove pravice, Tanya O'Carroll, ki je trdila, da mora Meta v skladu z britansko Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR) uporabnikom omogočiti, da se odpovedo personaliziranemu oglaševanju, kar je podjetje do sedaj zavračalo.

Poravnava bi lahko postavila precedens, ki bi milijonom uporabnikov družabnih omrežij v Združenem kraljestvu omogočil uveljavitev pravice do ugovora ciljanemu oglaševanju. Primer, ki je bil vložen leta 2022, je bil prvi te vrste in je preverjal, ali sistem ciljanja oglasov pri Meti spada pod definicijo "neposrednega trženja" v skladu z GDPR. Tožnica je trdila, da imajo posamezniki absolutno pravico do ugovora proti uporabi njihovih osebnih podatkov v te namene, zaradi česar bi jih Meta morala prenehati uporabljati. Meta se je branila s stališčem, da njeni oglasi ciljajo skupine in ne posameznikov, zaradi česar naj zanje ne bi veljala enaka pravila kot za neposredno trženje. Kljub temu je podjetje sklenilo poravnavo tik pred pričetkom sodnega postopka.

Meta trdi, da dogovor ne postavlja pravnega precedensa in da uporabniki v Združenem kraljestvu ne bodo samodejno dobili možnosti izklopa ciljnega oglaševanja. Vzporedno se nadaljujejo Metini pogovori z britanskim informacijskim pooblaščencem o morebitni uvedbi naročniškega modela v Združenem kraljestvu, kar bi lahko pomenilo uvedbo t. i. "plačaj ali sprejmi" modela, podobnega tistemu v EU. Ta bi uporabnikom omogočal izbiro med brezplačno storitvijo s prikazovanjem oglasov, plačljivim modelom brez oglasov ali manj personaliziranimi oglasi.

Odločitev v tem primeru bi lahko pomembno vplivala na prihodnjo regulacijo digitalnega oglaševanja in na pravice uporabnikov v zvezi z varstvom osebnih podatkov.