S pticami si delimo nebo…
… je še vedno eden lepših oglaševalskih sloganov.
Ptice vsak dan letijo nad nami, večinoma neopazno, v jatah. A vsake toliko se na nebu pojavi samosvoja, rajska ptica, ki nas popolnoma prevzame in tudi ko odleti daleč naprej v neznano, za sabo pusti trajen pečat.
Takšna je bila Violeta Zgonik. Ustanoviteljica Agencije41 in kreativna direktorica, ki je z jasno vizijo, neomajno voljo in trdo roko upravljala z eno najbolj ikoničnih tržnih znamk v Sloveniji. To je počela z neverjetno vehemenco in svetovljansko držo. Mobitel je skozi desetletje pod njeno taktirko in pred našimi očmi postal sinonim za oglaševalsko kreativnost in produkcijsko perfekcijo. Vsi smo z nestropnostjo pričakovali vsako naslednjo kampanjo. In nikoli nismo bili razočarani.
Violeta je znala okoli sebe zbrati najboljše ustvarjalce svojega časa z različnih področij. Od piscev, režiserjev, glasbenikov, kostumografov, koreografov… Vsak, ki je imel priložnost sodelovati z Violeto, ima tudi kakšno zgodbo o njej. Ene so legendarne, druge intrigantne, marsikatera je postala tudi mit, kot se za take ptice spodobi.
Svoje se spominjam nekako takole. Na prvi dan svoje nove službe na mobilnem portalu Planet, ki ga je upravljal Mobitel, sva se na prvem sestanku z Violeto “počila na polno”. Ne spomnim se več, kaj je bil razlog. Dobro pa se spomnim izrazov ostalih sodelujočih na kolegiju, ki so se v mislih že poslavljali od svojega novopečenega sodelavca. No, sledil je nekoliko drugačen epilog. Na koncu kolegija me je Violeta povabila v svojo pisarno. Natočila nama je vsakemu en kozarec in potem me je s prodornim pogledom podrobno izprašala o vsem živem - o marketingu, o znamkah, o glasbi, o slikarstvu, o življenju. Od takrat naprej sva dobro sodelovala. Tudi če se nisva strinjala. Razumel sem jo kot osebo, ki vloži čisto vse v to, v kar verjame. In zahteva od vseh ostalih isto. Bila je tudi izjemno talentirana in neverjetno razgledana. Marketing in komunikacije je odlično razumela, a mimo vseh naučenih floskul. Razumela je, kako pomembno je za uspešno znamko, da najde stik z občinstvom in kako pomebno je, da znamka vedno ostane zvesta sebi. Tako kot je bila tudi ona zvesta sebi. Vsaj tako sem jo jaz doživljal. Kot nekoga, ki se res do konca poglobi v bistvo znamke in ki vse napore vloži v prenašnje tega bistva drugim, naprej. Imela je prodoren vpogled v človeško naravo in razumevanje komunikacije, kar bi morala biti osnovna lastnost vsakogar, ki se ukvarja z upravljanjem znamk.
In kot se za samosvoje ptice spodobi, je bilo vanjo uprtih veliko oči. Tudi zavistnih. Očitali so ji pozicijo, moč in denar. A dvomim, da bi kdo od teh z vso to močjo in denarjem bil kos takšni nalogi in izzivom. Danes smo dovolj zreli, da vemo, da je najbolj pomembno, kaj narediš iz tega, kar imaš. In pod njenim vodstvom je Mobitel razen najbolj priljubljene znamke postal tudi sinonim uspešne post-osamosvojitvene zgodbe Slovenije.
Žal se vsaka zgodba enkrat konča. Violetina se je končala pred kratkim. Prezgodaj. Pred koncem sva se še enkrat slišala. Skušal sem jo pregovoriti, da pride na okroglo mizo ob trideseti obletnici SOF-a. Želel sem, da bi tudi ona končno zasedla mesto med oglaševalskimi legendami. Žal se to ni moglo uresničiti. Še vedno pa verjamem, da si to mesto zasluži. Ker, ko se uzremo v nebo, je jasno, da ga ne delajo unikatenga ptice v jatah, temveč redke, samosvoje ptice.
In z njimi si sedaj Violeta deli nebo.
Uroš Goričan