V institucijah EU poteka razprava o predlogu Direktive o zelenih trditvah

Predlog Direktive o zelenih trditvah, katerega namen je vzpostaviti skupno metodologijo za utemeljitev in sporočanje izrecnih okoljskih trditev, je še naprej v središču številnih razprav v institucijah EU in med deležniki oglaševanja. Odbora Evropskega parlamenta za okolje in notranji trg sta 14. februarja na skupnem zasedanju sprejela svoje stališče o Direktivi o zelenih trditvah, pri čemer sta predstavila pomembne spremembe v primerjavi s prvotnim predlogom.

Predlog direktive vsebuje minimalni nabor meril za utemeljevanje in sporočanje okoljskih trditev ter uvaja predhodno preverjanje okoljskih trditev in shem za njihovo označevanje, pri čemer bodo vsa potrdila o skladnosti navedena v iskalni bazi podatkov. Ena od šibkih točk predloga direktive je mehanizem predhodnega preverjanja trditev, ki bo zahteval od blagovnih znamk in agencij, da bodo pridobile odobritev akreditiranih preverjevalcev za njihova oglasna sporočila, še preden bodo ta objavljena. Takšno odobritev naj bi pridobili v 30 dneh od vložitve prošnje, iz utemeljenih razlogov pa se bo lahko ta rok podaljšal še za 30 dni.

Zaradi takšnega sistema preverjanja trditev se pričakuje povečano tveganje za ustvarjanje zaostankov v državah članicah, ki morda ne bodo sposobne obvladovati velikega števila prošenj za predhodno odobritev okoljskih trditev. Iz tega razloga se trenutno preučuje idejo o omejitvi obsega trditev, ki bi zahtevale predhodno preverjanje s strani uradnih organov.

Z namenom pospešitve postopkov so poslanci Evropskega parlamenta naročili Komisiji, naj pripravi seznam manj zapletenih okoljskih trditev, ki bi lahko koristil hitrejšemu preverjanju. Kljub temu, da se bodo lahko določene trditve izključile iz strožjega postopka predhodnega odobritve, pa bodo morale biti še vedno skladne z določbami Direktive o zelenih trditvah in z evropskim okvirjem o nepoštenih poslovnih praksah.